Pesem je imela pomembno vlogo v življenju preprostega človeka, saj je bila del njegovega družabnega življenja. Oglašala se je ob najrazličnejših priložnostih; med opravljanjem kmečkih del ali ob njihovem zaključku (ličkanju, teritvi lanu, metvi prosa, žetvi, košnji …), ob žegnanju, na svatbah in ob smrti. Petje je bilo na Slovenskem praviloma večglasno in brez instrumentalne spremljave. Najbolj značilno je bilo fantovsko petje, največkrat triglasno. Pesem je začenjal pevec, ki je vodil ali pel naprej osnovno melodijo, vodečemu so se pridružili še ostali glasovi: zgornji čez in spodnji bas. Kresova pevska skupina je po svojem sestavu mešana, običajno pojejo triglasno, če pa kateri od pevcev najde še vmesne harmonske tone med melodijo in basom, pojejo štiriglasno.
Pevski sestavi Li-Lá (ime je stilizirana oblika besede kres) je del Folklornega društva Kres ter združuje člane, ki poleg ljubezni do plesa in ljudskega izročila nasploh, še posebej cenijo tudi ljudsko petje. Skupina se je ponovno sestavila v prenovljeni in pomlajeni obliki decembra 2015. Dejstvo je, da Folklorno društvo Kres že vrsto let uspešno neguje vse oblike ljudskega izročila: od godčevstva, petja, oblačilne tradicije in plesa.
Pevsko skupino sestavlja 13 pevcev, ki iščejo svoj nov, svež izraz. Ta izhaja in se združuje s tradicijo večglasnega petja – s tradicijo, ki se preobraža v danes in tukaj.
Ljudske pesmi iščejo in jih poustvarjajo z veliko mero odgovornosti in spoštovanja, največ svoje pozornosti pa seveda namenjajo »svoji« ljudski pesmi Dolenjske in Bele krajine. Celotna pevska skupina neguje predvsem pevsko ljudsko izročilo Dolenjske in Bele krajine ter je ena od sekcij izmed mnogih, ki združuje svoje društvene člane v petju, plesu ali znotraj instrumentalnih sestavov.
Skupino vodita Ana Zec in Erika Blažič
Znotraj Pevske skupine Li-Lá pa se je oblikoval tudi tercet Li-Lá, katerega sestavljajo vodji pevske skupine Ana in Erika ter vodja terceta Nina Šalamon. Dekleta svoje angelske glasove popestrijo še z instrumenti, katere obvladajo same, prav poseben privdih pa naredijo z lastnimi sodobnimi priredbami ljudskih pesmi, katere so navdušujoče sprejete. Dekleta tako popestrijo marsikatero zabavo, obletnico, nastop ali pa so le češnja na vrhu sadne kupe, ko zapojejo fantje.